SONATA PHOTOGRAPHICA

Pa se je začelo!!! Trije diski so “skoraj” pospravljeni smeti, tako da se sedaj nekaj malega preko 37.000 fotografij seli na en velik “MAMA DISK”. Ker bo čez leta samo še slabše, sem se odločil ugriznit v zelo kislo jabolko in začet pisat IPTC profile na vse kar poslikam in bo ostalo nekje na diskih. Kaj to pomeni še ne upam dojet, ampak po pripovedovanju nekaj fotografov me čaka zelo veliko dela. Ampak vse samo zato, da končno uredim foto arhiv in da se bo dalo fotografije iskat iz baze tudi čez 5, 10 in več let.

Že nekajkrat sem imel podobne misli, pa vedno po lastni krivdi prletel z glavo ob zid. Tokrat se grem lotit stvari približno tako, kot naj bi bilo to normalno rešeno pri “zaresnih fotografih”, kamor seveda spadam.  :-)  :-)  :-)  :-)  torej PHOTO MECHANIC je eno orodje, drugo pa MEDIADEX. Potem se potrebuje nekaj diskov ( v mojem primeru 2X 320Gb, 2x 500Gb in 1x 1Tb) za prekladanje datotek sem ter tja in to bo to. In ja čas bo šel tudi v enormnih količinah… Koliko pa še ne vem, vam pa javim, da vas odvrem od podobnih neumnosti, če si boste zahoteli urejati svoje arhive, hahahah Kako urediti arhiv mi še ni povsem jasno, saj so mi  konec koncev vsi načini poimenovanja datotek na koncu prileteli kot bumerang v glavo, kajti s 100 datotekami in nekaj 1000 fotkami je še šlo, zato upam, da se Primož ( ja on mi je vse tole malce razložil) ne reži kot pečen maček ob mojem silnem trpljenju, hehehe.

Sedaj pa nazaj na poslušanje muzike in tipkanja IPTC profilov, IPTC, IPTC, IPTC, IPTC, …… in tako v nedogled.

Dober naslov, a ne?

In kaj pomeni? SkiTrab je podjetje iz Italije (Bormio), kjer so naredili celega hudiča okrog smuči za turne obsedence. Delajo dobre, drugačne in žal ne poceni dilce. So drugačni zato jih eni povzdigujejo do neba, spet drugi zamahujejo z roko. In TLT? Jah to je pa turno smučarska vez, narejena pri podjetju Dynafit. Oboje odlikuje resnično nizka teža. Če sem prej uporabljal Diamir Freeride turno vez, ki ima težo okrog  2.000g (309€), potem si lahko mislite kaj pomeni 385 gramska TLT vez. Zadevščina je že zaradi tega zanimiva, sploh pa trenutna cena (269€) govori svoje.Žal to pomeni tudi nakup pancarjev, ki omogočajo vpetje v TLT vez

Kar pa me je presenetilo pa je smuča Freerando Light. Odzivnost je nora, celo jaz znam na njih smučat, hehe. Zavoj, ko ga naložiš držijo in držijo, pa naj se podlaga še tako menja. Dejasnko se na njih počutim prepričanega vase, kar za prejšnje smuči ne morem reči. Kot rečeno so izredno lahke in obstajal je strah glede trdote, če niso morda premehke. Zato sem sicer razmišljal tudi o standard modelu Skitrab Freerando brez tistega “Light” napisa, ampak po sedanjih občutkih je zadevščina jasna ko beli dan. Kombinacija, ki jo imam je enostavno dobra in prava zame.

Ski trab Freerando Light

TLT vezi pa so predvsem v Sloveniji žal en hecen “tabujček”.S komer koli govoriš o tem, da kako so praktične, lahke, enostavno dobre, se ustraši in že je tu klasičn odgovor, da je to le za tekmovalce. Resnica pa je ravno nasprotna, saj je dovolj obisk kake ture v tujini (Italija, Avstrija) in že se razmerja podirajo. Namreč v Sloveniji vsi vozijo ali Sivretto ali pa Fritschi, morda še kak Naxo, potem pa le še nekaj “posebnežev” s TLT-ji. Gre pa za  zares zanimiv koncept, ki je kot se vidi iz fotografije nekaj povsem nestandardnega. Bolje rečeno nekaj neobičajnega. Ima jasno nekaj pomankljivosti, kot je vpenjanje v visokem snegu, ko se ti pod vzmeti nabaše sneg, ampak tudi za te reči obstajajo zdravila. In dejansko je edina težava ta, da gre nekdo težko stran od klasike, če ga na slednjo veže pancar, ki mu je ulit na nogo.

Dynafit TLT Comfort v “zapeti-smučam” poziciji.

Micnova je podjetje iz Hong Konga, ki na trg meče obilo fotografskih dodatkov. Izdelki so zanimivo zelo kakovostni že na otip, čeprav so cenovno na prav smešnem nivoju, sploh če preimerjam cene njihovih difuzorjev s kakimi slovečimi imeni, ki pa konec koncev uporabljajo isti materijal in pa skoraj verjetno tudi iste proizvodne trakove, kot podjetje Micnova.

Na fotografiji je nekaj čemur jaz pravim”jogurtov lonček”, katerega prvotna naloga je bila nadomestiti originalni a žal izgubljeni difuzor na enem od mojih  Nikonov SB-800. Ker originala ni bilo za dobit, fotografiranje (nujno) pa tik pred pričetkom, je bila odločitev malce posiljena, a že ob prvem preizkusu se je izkazalo, da igrača prav dobro dela.  Redukcija efekta rdečih oči je 100%, mehčanje trdih senc prav lepo izvedeno, presvetljenost, ki pa je ponavadi posledica uporabe direktnega fleša, pa je tudi preteklost. Če se bo kdo odločil za nakup konkretno tega difuzorja, naj omenim le to, da ga je dobro pred prvo namestitvijo na fleš dobro pogreti (nad štedilnikom, s fenom, ….) in nato gre vse skupaj krepko lažje. Namreč sama plastika se malenkostno deformira med transportom (čeprav sumim da je bolj kriv način pakiranja izdelkov).

Fotografije posnete z njim? Ja trenutno je objavljena le ena in to nižje dol, kjer se Ruby zabava z jogurtom. Kar nekaj bodočih portretov, pa bo posnetih le še s tem in takrat rečemo še kakšno na to temo.

Ker je bilo ob prejšnji objavi, kar nekaj klicev z vprašanjem,  kaj hudiča ima kolega na fotoaparatu, vam nekaj malega o dodatku na hitro spišem.

Gre za v naslovu omenjen “gadget”, ki se ga izredno enostavno pritrdi na vaš fleš (skoraj kateri koli) in za to porabite celih 30 sekund. Fleš Extender vam poveča domet vaše bliskavice, saj ojača svetlobo za cele 3 blende. Tako imate ali večji domet ali pa enostavno lahko v korist večje globinske ostrine zapirate zaslonko. Igračka obstaja v večih variantah, glede na model bliskavice, ki jo imate. Bolj pomembno je dejstvo, da ni primeren za uporabo na objektivih z manj kot 300 mm goriščnico. Jaz osebno ga bolj nosim, kot zares uporabljam, saj sem se do sedaj ven vlekel z višanjem ISO občutljivosti v aparatu, vendar ker so dnevi občutno krajši, bo v kratkem na  Gorenjskem možno srečati kako žival, ki bo škilasto gledala zaradi “strele z jasnega”.

Igračko si  lahko v Sloveniji nabavite v trgovini  Foto Cumulus Kran, krepko ceneje pa je kjerkoli drugje čez mejo. Za kaj več  naj vam pomaga stric GUGL.

Že pred časom sem se hvalil, da gremo na Dunaj “šlatat” Nikonovi novi igrački D3 in D300. Slednjemu sem namenil večino svoje pozornosti, saj bo zamenjal D200, katerega sem prodal še pravi čas. Ne bom razpredal o ohišju, ki je samo logično nadaljevanje že sicer odličnega predhodnika. Podal bom le opažanja, ki so meni delovala sveže in nekatera tudi negativno.

Hitrost delovanja je v vseh parametrih za cca.30% hitrejša, pa naj bo to praznenje medpomnilnika, hitrost zaklopa, AF, ….

Hitrost kot taka ni bil problem že pri D200. Sam sem pogrešal hitrejši in natačnejši auto fokus (AF), ki je tudi sicer za moje pojme večje pozitivno presenečenje. Aparat ima namreč nov AF modul, ki si ga deli z velikim bratom D3, za katerega pa se ve komu je namenjen. AF kot rečeno je natančen in to v vseh načinih. Najsi bo to 9, 21 ali pa v 51 točkovnem načinu. Novost zame je tudi tako imenovano 3D ostrenje, ki zna slediti gibajočemu motivu s kar strašljivo natančnostjo. Ta lastnost mi bo v temni hosti, ko se grem fotolov še kako koristila. Za resen test bo priložnosti kmalu obilo, ampak že to kar sem imel možnost preizkusit do sedaj je en velik THUMB UP.

ŠUM??? O tem ne debatiram več!!! ISO 1600 je zelo zelo uporaben, še 3200 mi ne dela preglavic, sploh ko se fotografije lotiš še z raznimi programi, ki znajo odpravljat tovrstne težave. Kljub šumu, je fotografija še vedno polna detajlov.

Omenil sem en minus. Gre bolj kot ne za posledico navajenosti na D200, ki je imel v menuju opcijo preverjanja zadnjih nastavitev, ki si jih predhodno spremenil. Šlo je za preprosto shranjevanje do 10 zadnjih spremenjenih parametrov, ki si jih vršil v menuju. TEGA NI VEČ!!! Zadevo so zamenjali z rečjo, ki se ji reče MY MENU in kamor lahko poljubno zmečeš menujske nastavitve, ki jih najpogosteje spreminjaš. A meni to ni to… Morda bo drugače drug teden, ko se bo aparata dejasnko možno navadit, hehe.

Če je pa kaj vprašanj na to temo, pa kar v komentarje z njimi.