SONATA PHOTOGRAPHICA

Slovenska blagovna znamka KARIBU je na našem trgu že kar lepo uveljavljena med proizvajalci “outdoor” oblačil. Večina obiskovalcev gora jo pozna po pohodniških hlačah, termo velurjih, kapah, sodeč po prodaji, pa še najbolj po res dobrem športnem perilu. V lanskem letu je znotraj podjetja padla odločitev, da bo z letošnjo zimsko sezono, blagovna znamka stopila še stopničko višje. Odločitev za izdelavo jakne, ki jo bo krasil sodoben kroj, moderne barve in predvsem vrhunski materijal, hkrati pa biti tudi cenovno konkurenčen, je bila po moji oceni pogumen korak, kajti v razredu troslojnih jaken (za kar so se v Karibuju odločili) je konkurenca zelo huda. Nasproti “malemu”, globalno gledano neznanemu Karibuju, stojijo blagovne znamke kot so Mammut, Patagonia, Millet, Lowe Alpine, Berghaus, … . Da jih ne naštevam in opisujem preveč, ste dojeli kam pes taco moli?

Potem je tu še membrana. To je tisti hec, ki naj bi po marketinških zagotovilih dihal a hkrati ne premočil. Kupci temu verjamejo!!!! Verjemite! Dejstva so krepko drugačna namreč. Praksa je namreč v 30 in več letih, kar poznamo prve dihajoče membrane pokazala, da je nekaj povsem drugega kakor laboratorijska teorija. Človek se namreč znoji in ne izpareva 100 stopinjske pare (v laboratorijih preizkušajo dihanje s paro). Človek se giblje in s tem tkanino drgne, mečka, sčasoma uničuje, pere in drugače vzdržuje.  Membrana ki  je vmes pa mora dihati in biti nepremočljiva kar nekaj let, vsaj toliko časa kolikor traja garancijska doba. In če se kupec brez osnovnega razmišljanja o parnem tlaku (malo osnovnošolske fizike), odloči verjeti v vsemogočnost oblačil, ki so na trgu, do takrat bo kar nekaj premočenih  nogavic (tudi v skoraj 90% čevljih je nekakšna membrana), perila, kože…

Sam osebno sem se testa lotil predvsem zelo zelo objektivno, saj sem  zaposlen v Igluju in s tem hitro “podkupljiv”, heheh, zato je ta tako imenovani test (bolj kot ne preizkušnja) odraz mnenj 15 različnih ljudi, tako vrhunskih plezalcev, alpinistov, kakor tudi povsem običajnih pohodnikov, turnih smučarjev in ne le moja osebna izkušnja.

V Karibuju so se odločili za membrano vsem znanega švicarskega proizvajalca SCHOELLER, poimenovano C_CHANGE, kjer se lastnosti s strani proizvajalca berejo nekako takole:

elastična, troslojna  s Schoeller c_change aktivno membrano, ki se prilagaja spremembam temperature in vlažnosti. Le-ta omogoča odlično dihanje ob hkratni 100% zaščiti pred dežjem in vetrom.

To da je vetrovka/jakna elastična je velik plus in tudi najlažja stvar za preverjanje. Troslojna je tudi, saj membrane ne vidimo, kajti od  zunaj in znotraj jo prekriva na otip izredno prijeten materijal. To o prilagajanju temperaturnim spremembam in vlažnosti pa je bil “hakeljc”, kjer smo se najbolj zadržali.

CALIGO in APORIA sta imeni, ki  v Karibuju krasita ternutno dva “TOP” produkta izpod njihovih risalnih desk. Prva je za moši del, druga pa za ženski del raziskovalcev narave. Izgled kot rečeno je zelo všečen, a pomembneje:  NAS ZANIMA PRILAGAJANJE NA TEMPERATURO, VLAŽNOST, VODOODBOJNOST IN PREDVSEM DIHANJE. Proizvajalec membrane je za lažje razumevanje uporabil kar zgodbo iz narave. Storž se ob nižji temperaturi zapira, pri višji odpira! In to naj bi počela tudi c_change membrana, kar ima za posledico, da se naj bi membrana pri višjih temepraturah ali pa ko je uporabnik fizično bolj aktiven, razširila(odprla) in posledično bolje dihala.

Na tem mestu se selimo k eni od dilem znotraj testne ekipe: Diha bolje ali ne, kot dosedaj znane membrane? Na spletu obstajajo grafi (bojda neodvisnih laboratorijev), kjer se dokazuje, da naj bi zadeva dejansko bolje dihala kot konkurenčne membrane. Predvsem pa da gore-tex membrane niso edine dobre. Kakšna je praksa? Testne vetrovke smo nosili, kot rečeno turni smučarji, pohodniki in alpinisti. In slednji so tukaj na stališču, da omenjena membrana ne diha nič bolje, kot vse dosedanje. Nekateri se s tem nismo strinjali, saj so izkušnje kazale, dokaj obratno sliko. Moj osebni primer z Milletovo vetrovko, ki ima “PACLITE shell” membrano, je bila kar se dihanja tiče izredno negativna. Že zato ker je Karibujeva vetrovka troslojna, bi morala po logičnem razmisleku “dihati” slabše. Nekako smo se dokopali do spoznanja, da se že ljudje med seboj težko, če ne nemogoče, primerjamo. Vrhunski alpinist treniran kot “žival”, ki se komaj zadiha, na drugi strani pa povprečen, celo preobilen pohodnik! Kdo se bolj znoji? Verjetno slednji. Pri “dihanju” jaken je izredno pomemben element še zunanja temperatura, predvsem pa vlaga, ker višja kot je težje bo vlaga/znoj  iz notranjosti, prehajala na zunanji del tkanine.

Nazaj k teoriji! 20.000mm vodnega stolpca! Podatek, ki ga večina uporabnikov pozna, pri katerem večina misli da ve, o čem se pogovarjamo. Ali je premočljiva ali ni? Ta del testa je vetrovka preživela z odliko. Zavedamo se, da so bile jakne na testu nove, še “nepregonjene”, ampak nič zato. Jakni dejansko ne spustita vode tako na teku po dežju, jesenskem vzpenjanju na goro, turnem smuku, kakor tudi med hladnim ali toplim tuširanjem, heh. Eden od testnih uporabnikov je vetrovko nosil pri treningu teka, kjer je bilo znojenje zelo intenzivno. Vetrovka, je kljub zaznavni vlagi na notranji strani oblačila, na otip prijetna in ne  hladna, lepljiva na kožo, prav zoprna po domače povedano. Že po nekaj minutah pa je vetrovka izgubila vse znake vlage, kar očitno govori o dobrem/hitrem sušenju od znotraj. Tudi čas, ko so vetrovke izpostavljene dežju ali mokrem snegu, je zelo pomemben parameter, kajti večina oblačil je kratek čas povsem uporabnihv takšnih razmerah. Kaj pa ob dolgotrajnem močnem dežju, sneženju? Kot rečeno že prej: vetrovki sta nepremočljivi tudi kadar sta izpostavljeni slabemu vremenu daljši čas. V mojem primeru 4 ure sneženja, spet drugem 2 uri teka po dežju, celodnevni gorski turi in meni osebno pomembnem večurnem sedenju na dežju, saj kot fotograf, preždim ogromno časa kje v gozdu, čakajoč na motiv.

Sedaj pa še tja, kjer naj bi se vse skupaj začelo. K opisu kroja namreč!

Jakni imata dva sprednja žepa (sicer malo majhna), kamor bomo z lahkoto pospravili ključe od avta, tanjše rokavice, robce ali denarnico, kakšnih toplejših/debelejših rokavic pa žal ne. En žep se nahaja še ob zadrgi na prsnem delu, namenjen  za kak manjši telefonček, prav tako zaščiten pred vstopom vode. Tudi kapuci, ki odlično opravita svoj del posla, sta žal malo manjši, kot bi si želel alpinist, ker sta za pokrivanbje glave na kateri je tudi čelada, preprosto premajni. Kroj kapuce je iz pohodnikove perspektive odličen in popolnoma nastavljiv, čemur sam pritrjujem tudi kot turni smučar. Tukaj moramo enostavno povedati naravnost: jakni nista primerni niti namenjeni alpinizmu! Kroj kot tak je prvenstveno namenjen nekoliko manj zahtevnemu uporabniku. Zadrge, ki so uporabljene so vse sodobno zaščitene pred vdorom vode in lepo tečejo, brez kakršnih koli zatikanj po celi dolžini. Ob samem ogledu jaken smo bili sprva mnenja, da bi bilo nujno imeti na jakni tudi prezračevalni zadrgi na rokavih, vendar je praksa kasneje pokazala, da jih ne pogrešamo. Eden od detajlov, ki nam je tudi manjkal, je bila mehka, zaščitna tkanina na sprednjem delu ovratnika, omogoča prijetnejši stik ust, ter brade z zadrgo, vendar se je tukaj izkazal izredno prijeten in mehak materijal same vetrovke, tako da je s spiska želja, odpadel še en “problemček” . Edina, ki sta ostala sta bili zaščitni kapici iz tkanine, ki popolnoma zapre zadrgi na žepih, ter mrežica na notranji strani žepov.

Za konec:

Vsi poznamo membrane “GORE-TEX” in jim seveda zaupamo, vendar je na trgu tudi množica drugih. Tako ima skoraj vsak pomembnejši proizvajalec oblačil za prosti čas v svoji ponudbi tudi lastne membrane, ob hkratni ponudbi oblačil z “gore-texom”. Zakaj? Ker kupci tako hočejo! Pa imajo prav? Sam sem mnenja da ne, saj praksa kaže, da je kar nekaj membran, vsaj tako dobrih, če že ne boljših. Vendar kdor je prvi na trgu ponavadi postane tudi najmočnejši in posledično s skoraj monopolističnimi ukrepi, kontrolira konkurenco. Nekaj podobnega je pri ubutvi uspelo proizvajalcu podplatov Vibram. Pa sta dokazano boljša produkta?

Dejstvo je, da se vsak posameznik sam odloča kaj bo uporabljal in koliko bo za to plačal. Žal pa je dejstvo pa je tudi, da  v sodobnem svetu polnem take ali drugačne propagande osebna odločitev največkrat odraz marketinških posegov velikih korporacij in ne premišljene odločitve, kjer bi se naj človek vprašal kaj potrebuje in to na osnovi lastnih izkušenj.

Nekaj dobrh posnetkov Karibu vetrovk, pa je naredil tudi fotografski kolega na tejle povezavi: KLOC