SONATA PHOTOGRAPHICA

Štiriletna dobim kolo, novo, lepo in še pesmice poje, pa pomožna koleščka ima.In ker sem punčka me  je nekaterih reči strah. Recimo tega, da gre kolo lahko samo naprej, gre vse hitreje in da potem lahko padem. Ker potem, ko se to zgodi nočem za kolo niti slišati, je potrebno čakat, da pozabim. In sedaj imam drugo kolo. Veliko večje je, nič ne poje, za povrhu pa je še brez pomožnih koleščkov. In jaz nima več štiri leta! Tako!

Ena urica očijeve pomoči in jaz vozim!

Da pa mi ni dolgčas in predvsem zato, da vsem pokažem kaj znam, me mora gledat tudi Ruby.

Ona pa šiba na moji mali roza “skirci”. No sedaj ni več moja.

Ker pa ji je za moje kolesarjenje malo mar, se gre z mamico raje igrat na plezala, gugalnice, …

in še posebej na gusarsko ladijo.

Tako, pa je velikonočnih kratkih počitnic konec. Grem v šolo povedat kaj vse sem počela.

Mesec slovesa in novih pričakovanj je mimo. Je bil mrzel, topel, deževen, sončen??? Ne vem, se ga ne spomnim prav posebno dobro. Očitno mesec brez nekih hudih pretresov. Le ena lepa obletnica, veliko sestankov (poročna fotografija letos, ko sem se zadeve lotil kot se šika, cveti..), službena rutina in izkoriščanje prostega časa za štiri princeske. Trpel pa je Nikonček! Njega sem pa konkretno zanemarjal, saj sva se družila res poredko. Malo v hosto in nekaj kratkih izletov, sicer pa nič posebnega. Prvič, da ni visel okoli vratu na vsaki pasji procesiji…

Pred nami je najprej norčavi 1. april, potem pa mislim, da bo spet zaropotala standardna Frelihova mašina. Služba (kjer mi je še edina motivacija ekipa s katero bomo zopet orali po gorah) bo ostala še nekaj časa nujno zlo, kar veliko bo prišlo sobot, ko bo Nikonček pel da bo veselje, prvi res topli dnevi, večerni teki (ja, po desetih letih  spet tečem), izleti po bližnji in daljni okolici, …

Spet mi diši “Bavarc”, ali pa nekaj v podobnem stilu, spet bi bil nekje v Alpah, grad kralja Ludviga je morda bliže realizaciji, pa Benetke so v mislih… Joj april  bo očitno prav zanimiv, kajti vmes bomo imeli podaljšani vikend, na koncu pa dopust v povezavi z že prvomajskimi počitnicami.

Jaz pa pojdem in zasejem

dobro voljo pri ljudeh.

V eni roki nosim sonce

v drugi roki zlati smeh….

Mali dveletni “škorc”  (sicer Ruby po imenu) je našla svojo prvo veliko ljubezen. Kogar koli dobi v svoje roke, takoj postane Bedan’c, ona pa je seveda Kek’c. In to ure in ure, dneve in dneve. Zaspi z njim in ko se zbudi, spet ista pesem. Kek’c gor Kek’c dol. Od vseh filmov pa ji je najbolj všeč tisti z Mojco in Pehto. Srečno Kekec!

Leta 2009 je konec! Bilo je noro leto! Začetek še posebej, nadaljevanje  razburljivo, vmes, lepo lepo lepo lepo lepo…… Poletje je bilo eno lepših, jesen je bila bolj kot ne zdravstveno razgibana, zima pa takšna, da si komaj zasluži ime zima. Menda bo 2010. boljša.

Blog? Ja odkar je nov (izgled mislim, ki pa bo kmalu spet drugačen) se je obiskovanje Sonate Photographice podvojilo. Bilo vas je krepko prek 280.000, skoraj ste ujeli trojko! Blog je postal zelo glasben, a hkrati ostal izletniško/planinski. Objav se je nabralo malce čez 270, med njimi kot rečeno vsega po malem, nečesa morda  preveč, a kdo bi vedel. Blog pač raste, kakor se mi vrti življenje.

Bodite zdravi!

Čuvajte mi moj/vaš planetek pa se vidimo v l.2010….

Žal posneta skozi okno dnevne sobe, kamor se že dva dni namenim večkrat, kakor ponavadi. So rekl,i da tako nagravžno kašljam, da naj kar doma ostanem, ker sicer bom pol trgovine okužil… In kaj mi potem sodelavci počenjajo? Predvsem se neizmerno zabavajo, ko mi razlagajo, da kako lepo sončno in ne boš verjel, brez vetrca je vreme na Zvohu in da je za smučat bolj tako, ker je le malo celca. Spet drugi jamrajoče in otožno pove, da gredo pa jutri na Sello Neveo, tja v zahodne Julijce malo pogledat in da bo verjetno spet ena sama jada… Celo to jih zanima, če imam kaj “ta lepe” literature (o gorah seveda) sedaj ob sebi, ko uživam v postelji.

No ja saj se bo tole suho praskanje v grlu uneslo, pa 60 stopnic bom počasi zmogel brez globoke zadihanosti in plitkih preklinjanj, pa splošna kondicija bo šla tudi na bolje, pa….

Lepo se imejte kameradki na snegu!