SONATA PHOTOGRAPHICA

V kranju se zopet pleza! Finale svetovnega pokala je tradicionalno “zakoličeno” v Kranju, kamor se vsako leto vrača vsa svetovna  športno plezalna elita. Včeraj so preko celega dneva potekali kvalifikacijski boji za metre. Večerna polfinalna tekma se je uspešno končala tudi za domače plezalce, saj je štirim uspel preboj v današnji finale, ki se bo začel ob 17h v športni dvorani Zlato polje.

Motor prireditve kot vedno Tomo Česen.

Ne manjka pa tudi “zalih” pomočnikov… (hahaha, ste vidli kako ima Gromov lepega “Bergiča” na sebi..)

No, no brez “štosiranja”!  Dvorana čaka, stoli so pripravljeni (Ruby vse zrihtala!), šank dela, trgovina tudi, …

Šlo bo zares.

Vsi najbolši so tu.

Šteje pa kot vedno le zmaga!

Žal pa samo tekmovanje zaznamuje tudi Tomaževa tragična nesreča, saj se skoraj vsak pogovor dotakne tudi njega.

Ampak kot rečeno: V Kranju se pleza!

Leto je naokoli in spet se je šlo v Besnico. Lara je sicer rekla že na začetku, da se ji ne da, saj da je vsako leto isto, to sem pa proti koncu dojel tudi jaz. Že pred leti, ko sem prvič pisal o tej resnično zanimivi prireditvi, sem upal, da nikoli ne bo na štantih kitajske krame in kakega abotnega dueta na harmoniki. In tega se hvala bogu držijo!  Kaj mi torej ni všeč.? Isto kot Lari! To da ni prav ničesar novega razen cen!

To da se na tej prireditvi plačuje z Dimi ( 50 DIM=10€) je prav simpatično, vendar tudi krepko zavajajoče. Povsem navaden golaž (ne jelenov ali kaj še bolj eksotičnega) v plastičnem krožniku in plastično žlico ima povsem gostilniško ceno. 20 Dimov namreč, kar znese lepe 4 Evre! No prav, pa sem rekel: saj v Besnico gremo enkrat na leto pa naj bo…

No na koncu je matematika rekla takšno cifro, da bi se šli lahko prav nobel kosilo, recimo nekje na Krasu!  :-)

Pa pustimo denar, očitno je kriza huda, hahaha. V glavnem še enkrat: na prireditvi nič novega, le gužva je iz leta v leto žal večja, zato svetujem obisk to nedeljo, ki prihaja, ko se odvije drugi del prireditve.

Čudovito zgodnje  nedeljsko jutro, ki se je skrilo med dva deževna dneva, je bilo kot nalašč za družinske “norosti”.

Najprej sem jih gnal gledat slap Šum, za kar mi je bilo popoldne malo žal, saj se mi je vse bolj oglašal gleženj, ki še vedno boli in boli in boli…

Potem pa hitro v hosto na preizkušanje dobrot. Golaži, gobje juhe, pečene postrvi, gobji namazi, zaseke, domač kruh, peciva, kostanjeve torte, mošt in pečen kostanj. No spisek gre še naprej ampak za začetek je dovolj. Mljack…  :-)

Na stojnicah pa luštne reči.

Rezbarji, pridne gospodinje s svojimi dobrotami, domače ročno izdelane pletenine, otroški vrtec, vse to in še več se najde na besniškem kostanjevem pikniku.

Tudi razstava gob je bila zopet na programu, le da je bilo zanimivo videti tako malo gob, gobarska sezona pa je bila tako dobra.

Kupili smo si še en pravi domač hlebec kruha, ki je bil še par ur nazaj v pravi krušni peči, pustili pridne gospe pri svojem “biznisu” in odšli počasi proti domu.

Glede na to, da so na moji strani najbolj brani prispevki o fotografiranju živali (to sicer ni 100% čisto res, hehe), vas vabim na fotografsko delavnico, ki jo organizira NIKON SCHOOL v Ljubljani. Več informacij sicer preberite kar na spletni strani šole, kjer se da prijaviti na ta in še mnogo drugih zanimivih tečajev. Moj poteka 4. julija v ZOO Ljubljana, tako da “WELCOME”….

Kot rečeno pa več informacij TULE!

Ali malo daljši opis: švedski industrijski metalci, ki so nastali leta 1996. Idejni vodja Peter Tägtgren. Vse ostalo je brezveze… Enostavno povedano: odlični so.

Famozni vodja Peter, ki je pravi “mjuzik stroj”, saj ob tem da fura svoj bend, podpisuje ogromno aranžmajev za druge izvajalce. Katere? Wiki in stric GUGL vesta in vzemite si čas za raziskavo, saj se splača.

Vokalno je tip identičen temu kar slišite s CD-jev, kar pomeni le eno: užitki v živo so zagotovljeni…

David Wallin bobni, Michael Bohlin kitara, Johan Husgafvel bas kitara… Bobnar je skrit, hehe, drugače pa ja, to so ostali muzičisti ob Petru.

COLOR VERSION od une zgoraj…

Čupo metat?

Po 72 urah premlevanja vtisov je tale tip definitivno najboljše za fotkat. Bo Jure tole enkrat delal drugje in ne izpod odra…

PEACE??? Ma kakšen mir neki!!

ŽAGAJ!!!

NUJNO KLIK NA FOTKE, KER SICER JE VSE ČRNO!!!

Za mano je še en koncert, tokrat Naghtwish v Zagrebu. Žal brez aparata, le kot poslušalec. O slednjem koncertu več danes proti večeru, sedaj pa še malo tistega iz Italije. Ena od predskupin je tudi dekliška INDICA, ki prav tako prihaja iz Finske. Sicer povsem simpatične dečve, žal zadostijo le vizuelni del, pa še to verjetno le moškega in še ta mora bit z okusom malo da ne na psu. Vokalni del je žal tako pod vsako kritiko, da žal vsa nasmejana simpatičnost usahne, sploh pa ko pevka, ki ji gre že petje svojim pesmi težko od rok, pograbi pesem, kjer se je nekoč izkazala Kate Bush. Popolnoma zgrešen falset in pa nedojemanje komada zadevo naredijo kar malo groteskno…

Ampak fotke so pa OK. heheh

Pjevaljka…

“Finnish Barbie”

Eyecatcher…

“Pink Lady” with pink drums.

Kate Bush? NOT!

Kot rečeno, zvečer pa kratko in jedrnato o 1000% boljšem koncertu, kot sem ga doživel v Pordenoneju….

PS. Zdej pa spat, ura je 03:00!