SONATA PHOTOGRAPHICA

Pisal se je maj leta gospodovega 2008, ko sem imel to srečo, da sem sodeloval na eni od porok, ki jih bom pomnil vse življenje. Poroka, kjer sem bil resnično ves dan sproščen, nasmejan (kot da je to neka težava) in pa brez kakršnih koli skrbi. Fotografiranje je od jutra do pozne noči potekalo tako spontano, da še danes ne razumem, kako sem šel tja brez kakega hudega scenarija, na koncu pa je vse skupaj izpadlo odlično.

V objavi ki sem jo spisal po poroki TUKAJ sem nakoncu omenil Štajerce, ki sem jih imel čast spoznati na Bojanini in Aleševi poroki. Gre za tri vrhunske glasbenike, inštrumentaliste in odlične pevce. Predvsem pa gre za ljudi ob katerih se je težko ne počutiti dobro. In danes po skoraj letu dni, mi na moj elektronski naslov prileti pošta, zaradi katere mi je bil polepšan sicer malo naporen dan. Gre za en lep, preprost hvala, ki mi pomeni absolutno več, kot vsi cekini, ki padajo iz naslova fotografije.

Mail objavljam nepopravljen (razen ene pravopisne napakce, hihi) in zgolj zato, ker mi je ta moment enostavno lažje zlesti v posteljo in zaspati…

Pozdravljen Jure !

Precej časa je minilo od našega sodelovanja in enkrat sem se ti že zahvalil za enkratno reklamo katero si nam naredil ! Vendar nisem pričakoval. da se bo ta tvoja “pohvala - reklama”  na tvoji spletni strani “vlekla” do dan danes !!  Pomeni da si, vse kaj si napisal, tudi resno mislil. HVALA ti še enkrat. Zaenkrat smo se ti “revanširali” tako da smo vse nadaljnje nastope opravili VRHUNSKO, nismo nikjer razočarali, nasprotno lahko si ponosen na nas !  Radi se te spominjamo ( in tudi tiste poroke , seveda tudi tvojega VRHUNSKEGA deleža na tej poroki), ZELO bi nas veselilo če bi nas “usoda vsaj enkrat na leto združila” !!! Mimogrede se ti lahko pohvalim da smo do oktobra (vse sobote) zasedeni,samo še 22.avg. in 26. sept. še ni potrjen.Potem pa su tukaj že tudi jesenski termini ……… Upam ( in verjamem ) da tudi tebi dobro gre. Cel “export-B” ti želi VSE DOBRO, vsi trije te lepo pozdravljamo.

Lep dan in obilo uspeha    vodja ans. “export-B”  Piki

Tule pa še povezava do informacij iz prve roke za vse pare, ki ste še brez benda za leto 2010, hahahaha

http://www.export-b.com/

Piko in ekipa HVALA.

Še ne dolgo nazaj sem se pohvalil, da še nisem fotografiral poroke v dežju. Danes pa se je zgodilo. Vse je prvič in kar je prvič, je vedno neznanka, malce več adrenalina, pri parih več nervoze in vse skupaj potem pripelje do še nekaj improvizacije več. Po svoje je prav luštno, ko slabo vreme poizkušaš izkoristiti za drugačno/boljšo fotografijo.

Nataša, predvsem pa Dare, sta moja prijatelja že lepo število let. On hobi fotograf, ona pa njegova slaba vest, kadar je prišel k meni po nov aparat, objektiv, fleš, hahaha.

Saj veste kako to gre, kadar je doma treba nabavit nov pralni stroj, možakarju pa zadiši nov objektiv.

In tako lušten par, kot sta bila do sedaj bodita še naprej…

Tole je pa bil vikend!!! Delaven sicer ampak še kako prijeten in poln presenečenj. Najprej je bilo PredPoročno Fotografiranje Bojane in Aleša(PPFBA), čemur je sledila Poroka Bojane in Aleša (PBA). Konec koncev nič posebnega bi lahko rekel. Poroka pač, ampak NE, NE, NE in NE!

Najprej sem spozna,l da zadržanost na sestankih še ne pomeni, da bosta na drugi strani objektiva stala zadržana mlada človeka. Duhovita, spontana in na vse pripravljena sta Bojana in Aleš speljala vse stvari tako kot je treba. Jaz sem le sledil in sem ter tja z idejo ali dvema pripomogel, da so stvari tekle v željeno smer.

Da je poročno fotografiranje lahko ena sama zabava, smeh in prijetno druženje, mora jasno vse teči kot po maslu in tokrat je bilo vse speljano kot je treba.

Bojana in Aleš danes odpotujeta na prečudovito potovanje po daljnem vzhodu, meni pa ostane, da se potrudim in ob povratku pokažem kaj smo ušpičili na prelepo soboto 10. maja nekje na Gorenjskem.

Na PPF-ju sem opazil, da sta zabavna, spontana in na vse pripravljena, tako da so že padle ideje za soboto.

Že pri Alešu doma je vse klicalo po zabavi in nečem drugačnem.”NAJ BO ŽUR”, nas je vabil…

In smo se šli: Malo smo tekli…

Malo kolesarili…

Se zelo nasmejali…

A tudi resno delali, saj album ne more biti en sam hec….

Kot rečeno ves čas spontana, tako da je bilo lovljenje čustev skozi objektiv prav enostavno.

Tako, to je to. Toliko sem uspel danes dopoldan na hitro pregledati in malo obdelati, da se dobi vtis v katero smer bo zavila zgodba v albumu. Težko rečem za katerokoli poroko “TO JE BILO PA TO” ampak Bojana in Aleš sta speljala zadevo tako dobro, da trenutno brez slabe vesti pravim : TO JE BILO TO!

PS. Vsem, ki načrtujete poroko v bodoče pa svetujem, da poiščete glasbeni trio EXPORT-B in se grebete kot hudiči, da jih dobite, kajti kot je davno tega rekel moj veliki mentor (hehehe,Miloš kdo pa drug): Najboljši so oni, potem pa dolgo ni nič! In v soboto sem jih slišal in spoznal končno tudi jaz. Ti Mariborčani so mojstri svojega poklica in resnično si jih lahko le želite.

Sobote so dnevi, ko se pri meni ponavadi matra fotoaparat. Ali v hosti ali v hribih…sem ter tja pa tudi na fotografiranju nevestine pravljice. Poroke so v Sloveniji bojda zelo v upadanju, saj smo očitno narod brez upanja na lepši jutri, narod kjer se na običaje požvižgamo, kjer je bolj pomembno imeti velik svetleč avto, hiši z lepo fasado, za zidovi pa žive zafrustrirani, ločeni, osamljeni, brez občutka za lepo.

Sam imam večino ljudi rad, poročni obred mi pomeni še kaj več, kot prvi korak k ločitvi zato ta dogodek meni še zdaleč ni težko fotografirat. Celo zelo všeč mi je tisti adrenalin šok, ki ne popusti niti po 10-ih urah dela. Predvsem pa male zahvale po končanem delu, ki tako lepo godejo fotografovemu egu.

Letos se je začelo zgodaj in to s čudovitim parom, ki mi ga je predstavil fotografski prijatelj, kajti sam si sestrine poroke ni želel obesiti na grbo. Pa smo priskočili na pomoč, hehe.

Uršula in Rok sta morala prepotovat desetine tisočev kilometrov, da sta se srečala in le trenutek, da sta začutila tisto, kar sta si obljubila v soboto.

Začelo se je dopoldan

Se uredilo do zadnje podrobnosti…

Potem se je stopilo pred priče…

In se gledalo, kot se zaljubljeni gledajo.

Veliko sreče na skupnih poteh vsem parom, ki se imate radi…

PS: Lynx/Ris pa jutri, hehe

Še ena poročna sobota je za mano, ki je bila malenkost bolj naporna kot sicer, saj sem prejšni dan malenkost pretiraval s sprehodom, hehe.

Poroka sama, pač klasika, ki se ji Slovenci ne odrečemo, saj se večina mladih poroča po načelih/nasvetih svojih staršev. Se pravi neorganizirano in prepuščeni sami sebi. Žal k slabšemu vtisu pripomorejo največ površni gostinci in pa sicer fantastične lokacije poročnih uradov, kjer pa kar puhti po ex-jugo časih.

Pa da ne bom sedaj nabijal v napačno smer (saj se bo tudi na tem področju popravilo), hotel sem napisat kako je lahko za fotografa ena velika past, če si izposodi opremo. Meni sta zatajila tokrat tiskalnik in objektiv, ker se je spet mudilo. Zato komaj čakam, da bo selitev mimo in da potem počasi pride nova novcata foto oprema in tokrat komplet brez lukenj, ki bi me silile k sposojanju opreme.