SONATA PHOTOGRAPHICA

SEX! Le sem ter tja nekaj deklic…

DRUGS!  Malo vinčkanja…

Rock’n'roll! Le Marijan Smode…

Ups, pardon! Se opravičujem!!!! Ne Marijan, ne ne, le njegovo najboljše delo, je hrumelo iz zvočnikov. Aleksander je, pa pika in verjetno je že sit teh konstantnih primerjav s fotrom. No bodimo pošteni, saj Marijana pozna cela Slovenija, konec koncev ja spesnil kar nekaj že skoraj ponarodelih, tako da ata je za muziko nekaj naredil! In sedaj bodi dovolj o atu in gremo na Aleksandra.

Nekaj koroških mulcev je sedelo v parku, žulilo flaškon in preganjalo dolgčas. “Gremo se muzikante!” pravi legenda, nakar se vsak prime enega inštrumenta, svoj prosti čas zabija z nažiganjem kovinarskih poskočnic, nakar se ugotovi da jim manjka nekaj za pred mikrofon. Gospa Vrčkovnik je žal malce v letih, Fredi je bil zaseden z lastno kariero, Pidži se je zgubil, tastar Smode samo še v studiu reglerje šraufa in tako jim je prav prišel edini koroški slavček, ki je zadostil vizualnim in ostalim kriterijem ; ta mlad Smode!

Prvi dve skupini večera sem nekako preskočil, srebal merlota, klepetal z ljudstvom in bentil nad sceno… In nato je iz male dvorane kranjskega bazena začelo ropotat nekaj ušesom všečnega.

Na predvečer Kristusovega vstajenja je z repom opletal sam Peklenšček (vidite ga nad kitaristom). In kako je bilo slišati?

Tako da sem jaz samo debelo gledal, saj se je fante za razliko od prvih dveh skupin (oprostite fantje, ampak res ste bili v buli) odlično slišalo. Kitarske solaže so bile solaže in ne nek speed dratanje brez repa in glave, vokal za prste obliznit in bobni ki so dajali ritem in ne motili ostale muzičiste, čeprav se spomnim, da je pri drugi predskupini močno, močno izstopal vrhunski bobnar (no vidite, da ni bilo vse slabo).

Čas je kar hitro minil, spoznavanje z repertoarjem skupine THRAW sladko a kratko in ne preostane mi drugega, kot da zaključim z enim od mojih stavkov navdušenja, ko so še ropotali: “WAUUUUU, da imamo v Sloveniji tak bend!!!??? Hudo!!!”