SONATA PHOTOGRAPHICA

Mesec slovesa in novih pričakovanj je mimo. Je bil mrzel, topel, deževen, sončen??? Ne vem, se ga ne spomnim prav posebno dobro. Očitno mesec brez nekih hudih pretresov. Le ena lepa obletnica, veliko sestankov (poročna fotografija letos, ko sem se zadeve lotil kot se šika, cveti..), službena rutina in izkoriščanje prostega časa za štiri princeske. Trpel pa je Nikonček! Njega sem pa konkretno zanemarjal, saj sva se družila res poredko. Malo v hosto in nekaj kratkih izletov, sicer pa nič posebnega. Prvič, da ni visel okoli vratu na vsaki pasji procesiji…

Pred nami je najprej norčavi 1. april, potem pa mislim, da bo spet zaropotala standardna Frelihova mašina. Služba (kjer mi je še edina motivacija ekipa s katero bomo zopet orali po gorah) bo ostala še nekaj časa nujno zlo, kar veliko bo prišlo sobot, ko bo Nikonček pel da bo veselje, prvi res topli dnevi, večerni teki (ja, po desetih letih  spet tečem), izleti po bližnji in daljni okolici, …

Spet mi diši “Bavarc”, ali pa nekaj v podobnem stilu, spet bi bil nekje v Alpah, grad kralja Ludviga je morda bliže realizaciji, pa Benetke so v mislih… Joj april  bo očitno prav zanimiv, kajti vmes bomo imeli podaljšani vikend, na koncu pa dopust v povezavi z že prvomajskimi počitnicami.

Mene še vedno  drži! Brskam po starih mapah ter gonim drsnike levo in desno, kar ima za posledico veliko zmazkov, sem in tja, pa mi na novo “oblečena” fotografija celo uspe. Uspe seveda za moje vatle!

In tale je ena od teh, kjer že naslov asocira na moj pogled na to konkretno fotografijo. Mali vesoljček pač!

SlikI sta bili že objavljeni, tako da nič novega, le da sem se zaradi parih objav na blogih, nakuril na en efekt, ki kot Photoshop plug-in  žanje med fotografsko sceno prav zanimive odzive. Nekateri so takoj rekli bruuuuhhhhh, drugi spet wauuuu, tretji na kratko kič, ….

Dejstvo je da efekt je tako močan, da enostavno ne paše na vsako fotogrfaijo, a ker sem videl nekaj prav izjemnih (recimo Mihaaa ima takega vodomca, da kar glava boli), sem se odločil poizkusit še jaz. Če je uspelo ali ne, napišite raje v komentarje,saj meni zadeva pije vodo, le da sem pri teh dveh slikah verjetno okužen, ker sta mi pač všeč.

Tako!

Presenečenje, presenečenje! Lara sama od sebe sredi dolgočasnega popoldneva blekne:”Greva na Jošt”. Debelo pogledam, sprašujem Natalijo, če se ji kaj sanja, nakar se oblečeva in greva…

Fotoaparat (ta velik) ostane doma, nahrbtnika nimava, za preoblečt tudi ne, … Le smeh, nenormalna dobra volja Lare, ki ne jamra, kaj vse da jo boli, celo sama se odloča na križiščih katero pot bova ubirala in vmes poskrbi celo za malce adrenalina in strahu, saj se odloči za res neprijetno strmo bližnjico.

In nagrada? Lara na Joštu vedno naroči štrudel in potem vsa srečna cmoklja, da jo je prav lepo gledat. In ker se bliža večer, se počasi odpraviva dol po blatno zasneženih potkah…

Vmes se sicer nekaj trudiva z malim Panasoničkom, a ker nisva zadovoljna, ga zatlačiva nazaj v žep, kjer je itak preživel skoraj celo pot.

Ampak ni je večje zabave, kot drsat po hribu dol, tam kjer se seveda da.