SONATA PHOTOGRAPHICA

Pri nas  je pač tako, da če ne letamo naokrog 100 na uro, potem je dolgčas. In ker imamo počitnice (vsi, tudi ata in mama)  naj bi se sankalo, smučalo, plavalo, hodilo v hribe … (novi predlog zdravstvenega zakona, nam bo tole hotel malo  da ne prepovedat, hehe) . Ampak ena hudo problematična reč se je pripetila. Namreč Ruby je kar konkretno zbolela, polsedice pa nekoliko čuti tudi Lara, saj iz nosa kaplja in curlja, ter skoraj da že jaz, saj nekaj zoprno praska v grlu. Ampak se ne dam! Heheh a so počitnice al ne!?

In ker ni možnosti za šport, bo pa na vrsto prišla kultura in širjenje obzorij. Kje se da to najbolj enostavno počet? Ja danes je bil za to najbolj primeren en fin muzej. Star, v Ljubljani, s starimi eksponati, od zunaj krasen, notri krepko manj, krepko za časom, namesto s sposobnimi vodiči, se kažejo zdolgočaseni študentje (seveda jim dolgčasa ne gre zamerit, ampak komaj dvignit pogled od monitorja računalnika, kjer se na veliko “surfa”, ko vstopi celo par ljudi…), … Ampak ven sva šla kljub temu navdušena. Kaj bi se vse dalo narest iz tako monumentalnih prostorov, kako čudovito bi se dalo prezentirat vse  te nore eksponate (45.000 let stara piščal bi po moje rabila lastno sobo in notri multimedije, da ne prideš eno uro ven). 9-metrski drevak, ki je pred 2000 leti plul po velikanski vodni površini današnjega Barja, je v vitrini, na hodniku nekje ob strani. Vsakega bralca Jalnovih Bobrov, kar zaboli! Mene še posebej, saj še danes v meni živi Ostrorogi Jelen in sanje, da bi ga videl na velikem platnu v režiji Petra Jacksona (LOTR), ne pa da je veličastni najdbi odmerjen 10 metrski hodnik…

Pravijo da to stane, da ni dovolj sredstev…  Jah škoda, ker sem upal, da bom vsaj največje slovenske historične zadeve videl v vsem svojem sijaju. Naravoslovni muzej in zraven Narodni sta žal ostala priklenjena psa na verigi preteklih časov, ko je bil bolj pomemben Kidrič, Tito, ne pa nek klinčev kos lesa v katerem je Ostrorogi Jelen vozil svojo Jezerno Rožo….

Amapk še enkrat: Zakladi Slovencev so tam notri in pojdite si jih vsaj enkrat ogledat, saj so nam jih pustili neandartalci borci za preživetje, rimski vojaki, ki so jih brcnili nekam bogu za hrbet, razsvetljeni intelektualci 19. stoletja, predvsem pa ljudje, ki so pustili za sabo takšno sled, da imajo danes mesto v Narodnem muzeju Slovenije! Škoda le, ker v tako bogati državi (menda smo TOP of the TOP’s, pred volitvami) ni dovolj soldov za takšne stvari…

Fantastična notranjost palače, kar kriči po drugačnem muzealskem delu. Ker smo Frelihi obiskali že ničkoliko reči v bližnji okolici ( a i šire), se vsaj nas ne da farbat o zgodbi s pomanjkanjem sredstev. Dejstvo je, da jih očitno ne zna pravilno trošit.

Avstrijci, Nemci, Angleži bi iz tiste male kosti jamskega medveda (45.000 let stara neandartalčeva piščal, je svetovno čudo, ljudje božji), naredili najmanj eno muzejsko sobo, ki bi jo prodajali za suho zlato. Američani pa verjetno kar luna park.

Sem pred vstopom milo poprosil za nasvete glede fotografiranja, ter obljubil, da bom priden. Ampak tule sem se začel pa skoraj trest in potit in skušnjavec v meni je zmagal! Situla iz Vač, ki smo ji gradili spomenike v šolskem sistemu, jo tiskali in kovali na slovesnke denarce, je zame osebno eden od treh eksponatov, zaradi katerega bi moral vstop v muzej biti tako samoumeven, kot je obiskati Bled, lazit na Triglav in mirno, ter s ponosom stat ob Zdravljici. PIKA!

Še enkrat: muzeju hvala za lep dan, kljub temu, da večina eksponatov tam le stoji že desetletja, da so vrhunski kosi še vedno v depoju in da že mnogo desetletij čakamo na nov, sodoben muzej, ki nam bo v ponos. Pa še opravičilo za dva “ukardena” posnetka. Če še kdaj, bomo to naredili drugače in boljše, kakor imate do sedaj…