Prvi hip seveda zelo razveseljiva novica za vse ljubitelje narave in gora: dobili bomo novo zavarovano območje v Alpah, ki ga bo morda mogoče postaviti ob bok Triglavskemu narodnemu parku! Ob skrbnem branju predlagane uredbe, ki so jo pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, pa me je hudo zaskrbelo.

Uredba namreč predvideva ukinitev krajinskih parkov Logarska dolina in Matkov kot ter enotnega upravljavca za ves novi regijski park. In ta novi upravljavec naj bi bil javni zavod. Nerazumljivo mi je, da želi ministrstvo danes, ko se toliko govori o javno-zasebnih partnerstvih, ko je vsakomur jasno, kako pomembna je vloga domačinov pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine, ko smo vsak dan priča katastrofalni neučinkovitosti javnih služb pri skrbi za naš edini narodni park, upravljalske pristojnosti nad delom Kamniško-Savinjskih Alp odvzeti domačinom, ki svoje zavarovano območje na Solčavskem zdaj odlično upravljajo, vse pristojnosti pa prenesti na novi javni zavod, kjer bo upravljanje v rokah državnih uradnikov.

Logarska dolina je bila leta 1987 zaradi svojih naravnih lepot razglašena za krajinski park. Toda park je bil zavarovano območje le na papirju, dokler niso zadeve vzeli v roke domačini sami. Kmetje in lastniki zemljišč v parku. Dovolj jim je bilo divjega parkiranja vsepovsod, kurjenja, piknikov in popivanja, kupov smeti in razsajanja po njihovih travnikih in gozdovih. Nikoli niso bili proti zavarovanemu območju, prav nasprotno! Hoteli so, da bi bila njihova naravna in kulturna dediščina dejansko zavarovana, spoštovana in cenjena, kot se spodobi in kot je v navadi v kulturnih evropskih državah. Ustanovili so skupno podjetje Logarska, d.o.o., ki je leta 1992 dobilo od tedanje Občine Mozirje pooblastilo, da upravlja krajinski park. Ustanovitev podjetja domačinov in pridobitev koncesije za upravljanje zavarovanega območja je prvi tovrsten primer javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Izkazali so se kot izvrstni upravljavci, ki so lahko zgled vsem zavarovanim območjem v Sloveniji, ne le kar zadeva varstvo dediščine, ampak tudi glede trajnostnega razvoja območja. Še zlasti pa turizma. Model upravljanja zavarovanega območja, kjer imajo upravljalsko koncesijo domačini, ki so sočasno lastniki zemljišč, se je odlično izkazal. Logarska, d.o.o., je dobila za upravljanje zavarovanega območja več mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Cipra za razvojne projekte v Alpah. Zdaj, ko bo ustanovitev res izvedena, pa naj bi prenehali obstajati in naj bi upravljanje svojega območja prepustili uradnikom? Le zakaj!?

Na Solčavskem so razvili svoj, domačinom primeren model trajnostnega razvoja, v katerem imajo zavarovana območja, naravna in kulturna dediščina svoje mesto. Namesto da bi njihov način dela vzeli za zgled, jim pa zdaj država vsiljuje koncept zavarovanega območja, kakršen se je žal že marsikje v Sloveniji izkazal za popolnoma neučinkovitega in celo škodljivega.

Pa naj razume, kdor more. Jaz prav zares ne.

Marjeta Keršič Svetel