SONATA PHOTOGRAPHICA

Tarja Soile Sussana Turunen Cabuli

Tarja ki je sedaj na samostojni glasbeni poti, se je na svoji prvi samostojni turneji ustavila tudi v Ljubljani. Bivša članica finske mega skupine Nightwish skuša svoje nekdanje oboževalce prepričati, da zmore tudi sama in z do sedaj edinim solo albumom išče tudi nove poslušalce.

Žal bo od tu naprej branje za ljubitelje Tarje Turunen malce zoprno, saj sem bil nad njenim odrskim nastopom, kar malce razočaran. Itak je bil obisk koncerta predvsem preizkušanje lastnega prepričanja, da Tarja kljub svojemu šolanemu glasu niti  malo ni kos ponoviti interpretacijo posneto na CD-jih tudi v živo. Namreč Tarje v živo nisem imel priložnosti slišat drugače, kakor preko raznih Youtube zmazkov in pa enega odlično posnetega DVD-ja, kjer pa mi ni delovala prepričljivo.  Ampak kot rečeno; za pravično ocenjevanje,  sem se hotel prepričat na lastna ušesa.

Lastne skladbe so avtosko dokaj povprečni izdelki in ne dosegajo virtuoznosti Tuomasa Holopainena, ki je avtor večine skladb, s katerimi je Tarja zaslovela kot najbolj izpostavljena članica Nightwishev. Morda ravno zato največ gromoglasnega vspodbujanja in norenja množice na njenem koncertu, doživimo ob skladbah Nightwishev, ki pa so z zasedbo s kakršno je  Tarja na tokratni turneji, dokaj oskubljeni vseh produkcijskih trikov, ki se jih poslužuje Tuomas s svojo ekipo. Če zanemarimo odličen vokal, ki pa ga z nerazumnim gnanjem v pretiravanje sama Tarja smeši, je skupina žal tisti podhranjeni člen, ki je na kar nekaj obrazov pod odrom, prilepil prizanesljivo porogljive nasmeške.

Mike Teranna (bobni) je edina svetla zvezda skupine, ki pa kljub svojemu garanju, ne zmore potegniti iz medlega “wana be rocker”  nastopanja ostale ekipe.  Če smo pošteni, lahko rečemo da Emmpu iz Nightwishev ni nekaj najbolj bravuroznega na kitari, ampak včerajšno preigravanje kitarskih rifov, je bilo žal na nivoju, kamor si Tarja nebi smela dovoliti. Ex-Apocaliptica čelist je bil  bolj kot ne, le vizuelno polepšanje odra za mladenke (namreč slišalo se ga je bolj malo), basist in klaviaturist pa sta bila ovenčana s pozornostjo, le v tistih trenutkih, ko se jima je približala Tarja v svojem “tečem sem, tečem tja”  poskakovanju.

Večina ljudi je bila videti povsem zadovoljna s ponujenim, a očitno le nad pojavo Tarje, ki jih je vračala v čase, ko so Nightwishi grmeli po deželi Kranjski. Če je skupina Nightwish, kljub velikemu osipu starih “opera/metal” oboževalcev preživela in sedaj z novo pevko izvaja vokalno drugačne pesmi, so si z vrhunsko produkcijo, uigranostjo, konec koncev z novo pevko in pa genijalnim Tuomasom, pridobila veliko novih fanatikov, pa moram za Tarjo reči, da je s slabim kopiranjem, ki na momente vleče na Nightwish, že v naslednjem komadu na Kamelot, nekako izgubljena. Strašanski potencial, ki ga ima v svojem glasu in  seveda tudi stasu, se je morda nakazal v njenih bolj baladno usmerjenih pesmih, še posebej pa se ji je to videlo v delu koncerta, ki ga izvaja med publiko. Publika jo je seveda za “spontani” sestop z odra pozdravila z navdušenjem otroka, ki se pod odrom v svoji naivnosti ne zaveda, da je SHOWBIZNIS, le BIZNIS.

Namerno se v komentarju ne bom dotaknil dveh predskupin, ki so s svojim amaterizmom in abotnimi zahvalami publiki, samo vspodbujali moj strah v nezrelo produkcijo nekdaj Velike Tarje Turunen!

Krepko podhlajene Križanke v Ljubljani, je za trenutek ogrela severnjakinja.

Eden od mnogih mimohodov. Po odru je drvela gor in dol, le da sem se spraševal, če ne zaradi mraza.

Po prvih treh komadih, se je silna množica akreditirancev umaknila izpod odra in ljudje v prvih vrstah so se lahko sprostili in uživali v koncertu, brez motečih fotografov  pred njimi.

Pa smo šli eni delat z malo večje razdalje.

Ampak ne nekam pod zvezde.

Baseman!

Apocalipticaman!

Mike Teranna! THE MAN!!!

Kitaraman!

Na momente so sijali tudi reflektorji.

Še enkrat Viking!

In spet lepe lučke.

Poje, zeha, playback??? Kdo bi vedel, …                

Je pa za fotografiranje Tarja super hvaležen motiv. Obrazne mimike je toliko, da jo komaj dohajaš.

“Wishmaster” je bil odpeet prav dobro, ampak kaj ko je bila glasbena podlaga hrup.

Za konec obljuba, da se vidimo drugo leto v malo toplejši noči. Jaz pa upam, da se vrne v krepko močnejši kondiciji, pa ne pevski, ker te ji definitivno ne manjka.