SONATA PHOTOGRAPHICA

Grem spat!

trgat rožce za mojo mamco,

trgat rožce za mojo mamco,

lepe bele ……..

Daleč je 23. avgust, ko sem zadnjič normalno hodil! Daleč je 23. avgust, ko sem zadnjič fotografiral! In zato mi ta konkreten sprehod, tako prekleto veliko pomeni. Lara in Ruby, ki drvita ko rakete, zraven pa šepavec na katerem visi “Prešsss”. Travniki, kjer sem nedavno tako potiho hodil, da me je bilo strah samega sebe, ko sem oprezal za divjadjo, so bili tokrat en sam smeh, lovljenje in kričanje, nato kot bi odrezal petje in spontano nabiranje rožic. Jaz pa sem le stal od strani, ju tiho opazoval in se smejal. Smejal v sebi!  Rasteta in tako lepo ju je pri tem gledati.

Vrtec, šola, divja dijaška leta, nato verjetno še bolj nor študij…. Ah gremo počasi! Dan po dan!

Večkrat jo opazujem, ker bi jo rad nekam umestil, si prišel na jasno , kaj se tej mali petardi vrti po glavi.  V nekem trenutku mila in nežna punčka, nato eksplozija silne energije, katre me je včasih strah, ker jo je toliko, da je verjetno ne bo možno usmerjat v pravo smer ( no kaj je prava smer je pa druga debata).

Sestri. Kot edinec ne bom nikoli vedel, kaj je tista sila, ki se plete med sestarmi, brati… A po videnem je ta vez nekaj tako lepega in močnega….

Tako različni sta, a hkrati enotni, ko je treba delat korake v neznano.

Le da se mora “ta mala” ob tem korakanju zraven režat, zabavat, delat po svoje, samo da je fino in po njeno!

Jaz pa grem na zeleno travco….

Bavaria 49!

Morje!

Dobra klapa!

No do takrat še parkrat spat in potem bo upam, da noga že toliko pri sebi, da bo tudi fotoaparat imel kaj od tega, ker sicer bom blog kar zaprl! Hehe

Še zadnji vroči dnevi minevajo in prehajajo v bežen, a lep spomin na poletje 09. Sedim ob oknu in tiho gledam v rumeneče liste bližnjega drevesa. Hladne meglice se počasi vlečejo po obronkih Jošta, sivi pokrov pa prekriva jutranjo Gorenjsko. Jesen počasi premaguje poletje…

Pregrete deske ponujajo toplo udobje. Spomini lovijo  dodatno energijo s katero bodo krepili pričakovanja novega poletja, v hladnikh mesecih, ki prihajajo.

Potok se le s težavo še ogreje.

Naj bo jesen lepa, naj traja, naj po njej pride lepa snežena zima in nato naj zopet zmaga poletje. Poletje 2010.

ŠEL BI NA SPREHOD, ČETUDI LE NA BLED…

PS. KLiK na sliki vam ju poveča (če še ne veste, hehe)