SONATA PHOTOGRAPHICA

Debata o zarečenem kruhu, se vsaj meni valja pod nogami že celo življenje. Za marsikaj sem/smo/ste že rekli, da se ne bo ponovilo.  Ena od pomladansko-poletnih zaobljub je tudi “NIKOLI VEČ NA HRVAŠKO”, saj se da tam dol med dopustom doživet marsikaj  ”prijetnega”.

Velikokrat se vprašam, kaj hudiča je mislil bog (ali kdor koli je že tam gor), da je dal takšne naravno kulturne bisere v roke Hrvatom, Grkom, Slovencem.  Namreč eni so prepirljivi, nacionalistični nategunčki, drugi umazani packi, tretji pa turistično manipulativni in nesposobni. No slednje velja za vse tri. Zakaj imam takšno mišljenje? Preprosto zato, ker ko vidiš kaj ti dela turizem in lokalno prebivalstvo nekje na Škotskem, Švici, Irskem, potem ti čeljust enostavno pade dol in si rečeš: Tudi če bi se zavestno odločil da se ne daš, bi ti oni dobro prodali največje sranje in ti hkrati ne dali občutka, da si bil nategnjen. Pri tistih treh imaš ta občutek konstantno na tapeti.

In zato za letos (upanje umre zadnje) jaz Hrvaški obali tulim: Pa kaj, če si lepa!!! Fuck You!!!

Se s krajo fotografij obremenjevati?

Meni je po vseh letih bloganja in s tem objavljanja fotografij, malo da ne vseeno kadar si kdo moje fotografije dol vleče za namizje, v kakršnih koli učnih procesih (ja veliko učencev me je že kontaktiralo če smejo to in ono), vse dokler vmes ne pade kakršno koli okoriščanje. Zato se nekako nagibam k temu, da bom v naprej objavljal fotografije z “watermarki”, razen v primeru, ko bom do objavljenih fotografij popolnoma ravnodušen  :-)

Tole zgoraj je na hitro narejeno v ADOBE LIGHTROOM 2 programčku, ki prav direktne “watermark” funkcije nima. Enostavno program ni zato  narejen, vendar kjer je želja je tudi pot. In pot v LR-ju je malce nerodna, vendar ko enkrat vse nastaviš dela brezhibno in dokaj hitro.

Rob okoli zgornje fotografije je moja šlamparija, ki se mi jo 5 minut pred drvenjem v službo ne da popravljat, zato tokrat tako, že naslednjič bo drugače.

PS. če koga zanima kako “watermark”  napopat na fotografije v LR-ju, naj pa samo vpraša….

Gozd, vasica nad Kamnikom, vasica pod Črnivcem, vasica ki jo je lani zajel veterni udarec, po katerem  so se v vasi (seveda le zaradi vklopljenih kamer) kazali ministri, župani, ob sebe so si namestili prizadete vaščane, ki se jim je fino zdelo, da imaj za sogovornike tako pomembne ljudi… Bah… Ne da se mi več! Poanta je, da obnova še vedno traja, da se je na račun ujme, veliko “biznismenov” iz “gozdarske mafije” obogatelo do bolanega in da so nadaljno škodo naravi delali tudi s sanacijo prizadetega področja. Županov ni več blizu, ministri so že v novih vojnah…

Tisti ki tam živijo so si obnovili strehe, fasade, pozidali porušeno, gozd (kar ga je ostalo) od daleč deluje počiščeno, ko se odpraviš pa vanj (recimo za gobami), te je pa groza.

Mi smo gobice bolj kot ne gledali, saj je bil sprehod bolj kot ne sam sebi namen in pa bolj podoben prebijanju skozi pragozd.

Hecno, kako je vse strupeno ponavadi najlepše…

Nekja malega smo sicer nabrali, …

…, v glavnem smo se pa igrali, lovili kobilice, opazovali kanje in šoje, oprezali za srnami, …

No eni so pa “afne” guncal!  :-)

Ko po dežju posije sonce in si obuje škornje je najsrečnejše bitje na planetu, saj brez  da bi ji kdo težil laufa po lužah kolikor ji srce poželi. Ostala “mularija” pa z zavistjo le gleda in se čudi zakaj eni lahko, drugi pa ne…

Opazuje svoj odsev na gladini, v glavnem pa skače po luži dokler je ne posuši in je veselja konec.

Hvala bogu da je luž veliko in da jih zlepa ne zmanjka. Edino mokrih hlač se v enem popoldnevu nabere za en pralni stroj…    :-)

Saj ne da koga zanima, ampak 18. septembra bo pri Juretu dvojni praznik, saj bomo slikali daleč daleč na severu in obenem poslušali novo novcato žgoljenje gospodiča Tonija in ostale bande , ki sliši na ime SONATA ARCTICA. Prihaja namreč nov CD in kmalu za njim turnejca, jupiiiiiiiiiiiiiiiii…