SONATA PHOTOGRAPHICA

Kako je kakršno koli raziskovanje ena res fina reč. Sam veliko časa (menda preveč) zabijem na netu in temu ponavadi rečem raziskovanje. In kaj sem raziskal danes???

Takole gre:

Najprej si pred mnogimi meseci naložiš kompletno vso muziko od Sonate Arctice in enostavno žgeš komad za komadom. Nekateri se ti vsedejo pod kožo v trenutku in postanejo celo kaj več ( recimo Last drop….), spet drugi ( The Cage, …) pašejo v avtu, ko nenadoma opaziš, da si prekleto hiter in da se raje malo umiri in nato spet kak malo bolj na “easy” ( Broken, …) , ki te odpelje še višje, čeprav si na vrhu hriba….

Nakar začneš poslušat album po album, počasi celega, pesem za pesmijo in opažaš kako so v bendu rasle ideje in sami posamezniki. Za mnoge pesmi ugotoviš, da so avtorji povsem drugi, da so celo žanrsko iz povsem drugega sveta in da kakor koli obračam (pustimo objektivnost, hehe) Toni Kakko in njegova banda res dobro delajo.

Še dokaz:

Pesem je nastala l. 83 in je bila country baladica, ki jo je izvajal Garry Morris, nakar jo je med hite istrelila Bette Midler. Nekaj je dodala še Celine Dion in potem ti pride Sonata Arctica in naredi tole:

Katera verzija paše meni je jasno in trenutno v Laguni grmi, …..

No ja, je grmelo, saj od danes ležim z angino… juhuuuuuuuu  

Plavški Rovt  je vasica nad Jesenicami , ki se je ugnezdila na valujočo polico pod dolgo verigo Karavank. Nad vso to že prav božjastno kičasto sceno  dominira Golica s svojimi  1836m, do koder imate uro in pol peš. Je pa ta konec Gorenjske oblegan predvsem zaradi dejstva, da tule naokoli  v maju cvetijo ključavnice (ja, in ne narcise), ki pa jih je iz leta v leto manj. Nič ne pomaga zanesenjaško delo lokalnega turističnega društva(TD), če se pa kmet, lastnik travnika odloči da bo travnike kosil in gnojil, kar je privedlo do tega, da je rož le 30% tega, kar je bilo videti nekoč. Le še nekaj zaplat snežno belih cvetov se bori za obstanek. Konec koncev je pa tako, da je potrošniško opranim možganom (in teh je bilo včeraj videti tule okrog še in še) dovolj ena zaplata 100×100 metrov “narcis” pa že pojejo fotoaparati in spremljajoči vzkliki navdušenja. To skupaj zabeliš s tacanjem po rožah, 20 minutnim sendvič piknikom in hitro nazaj v avto, do nove lokalne znamenitosti (magari gostilne) in že so vsi srečni; kmet ker ima obilo travce za kravce ( pa še golazen mestna ne taca po njegovem), TD ker je nekaj delalo in obiskovalci, ker jim ni treba prehodit preveč kilometrov, saj se skoraj vse vidi kar iz avta. Le lepa tabla z orisom vasi in okolice jim bo ostala, če bo šlo tako naprej.

No tako: tole zgoraj upam da je le pisanje “nergača”, ki se naj dejansko ne uresniči, saj kot rečeno: scena je božjastno kičasta in naj taka vsaj ostane. Kmetom subvencijo več, da naj ne kosijo in gnojijo (zaradi slednjega je menda med vso razredčeno belino toliko rumenega), TD-ju kak € za nadelavo prave poti, le za tiste iz doline nekako ne najdem pravega recepta… hehehe

No mi smo se sprehodili tule naokrog, “zavozili” skoraj celo nedeljo in na koncu pristali v senci završniških borovcev.

Eto tole je pa razlog za majske horde dolincev…

In en mali dolinček je včeraj nenormalno užival, ter hodil in hodil, da ga je bilo veselje gledat.

Pa kako znajo vijugat med rožicami, ko se jim dopove kako in kaj.

Tam kjer pa je kakšna luknja, se pa usedemo, da se pozira pred nikončkom.

Aja, pa še eno imamo, ki  je po “kreganju” tole rožco skor nazaj v zemljo napičila, hehe. Če jih je pa tooooooliko, je rekla.

In na slikah jih je res veliko videti.

Realnost je pa bolj takale.

Pa še ena z “dolinci” in regratom…

In že smo nazaj med mojimi rožicami.

Eto še dve!

In še ena razglednica s kozolcem.

Z razgledovanjem, posedanjem v travi in kar konkretnim sprehodom smo tule zaključili, odnesli pete še v dolino Završnice, iskali senco, opazovali konje, preverjali če je kaj plezalcev v stenah, se igrali ob vodi, ….

In se tako ali drugače hladili…

… sedaj pa na kolo, je treba mal migat po včerajšnem lenarjenju….

Nedelja se na žalost nepreklicno poslavlja. Lepa je bila!

Zame, za nas, za vas, za njih in za tista dva pod borom!

Ključavnice (narcise) so v zadnjih vzdihljajih počakale na Jureta in njegov Nikon arzenal, sedaj  so fotografije že obdelane in čakajo na jutri. Sprehodi so bili danes dooolgi, povsem poletno vroči, punce pa večino časa prav hudo zabavne in simpatične. Utrujen??? Ja zelo!!!

Lahko noč!

Golobčki….

DMP- ALI KAKO SO PUNKERJI TRPELI

Teden mladih v Kranju drvi naprej z nezmanjšano hitrostjo s tem da upam v boljše čase, vsaj kar se tiče selekcije bendov, ki so na odru isti večer. Ker katera brihta si je zaželel Društvo mrtvih pesnikov (nič proti njim, so povsem simpatični , resda ne na mojem jedilniku) za ogrevanje pred NIET-i,  mi pa ni jasno. Povsem druga zgodba pa je dejstvo, da organizatorji zadevo peljejo na že povsem dobrem nivoju, le še praznen, ogromen oder med tednom malce moti in pa izbor bendov, za kar pa sem prepričan da je opravičilo v €€€€€€€€.

Gremo nazaj k DMP.

Poslušam jih ne, poznam par pesmic, ki so se vrtele po radijskih postajah in to je to. Fotke pa, no ja…. nothing special. Je bil pa fajn večer, ker je bla družba krasna (Nati, Roberto, Šema, Barbka, Dejan, Daša in pod odrom horda fotografov).

Frontman Alan je  kot ostali del benda, oddelal svoje tako kot se spodobi za muzičarja s tako kilometrino.

Deklicam je prav dogajalo tam v prvi vrsti…

Na basu se je kot vedno trudil Tomaž.

Po bobnih udriha Mare, zraven celo milozvočno žgoli. heheh

Jihaaaaa, zagrabim kitaro in rock’n'roll se začne…

Teli pa trpijo, bentijo, psujejo…..

Še enkrat: Nič proti DMP, le da so jim organizatorji navlekli mešano publiko, kjer se jih je pol drlo in vreščalo v navdušenju, vedno prikrajšana horda punkerjev, pa bi jih najraje zgrizla. Meni osebno “big mistake”.

Pa še to: “popičev” ne fotkam več, ker toliko izraznosti na odru premore vsak pošten rock, metal, punk, …. bend med pavzo!

Zadnjih nekaj dni sem z glavo tam gor nekje okoli Helsinkov, saj se mi nekako vleče tale čas do 19. septembra (NW v Hartwall Arena/Fl), ko se upam da marsikaj spremeni (Hehe, al pa jaz samo prekleto preveč pričakujem, hahah) v mojem svetu  fotografije. Hudič bo šele potem, ko bo tole mimo in bo začeto novo čakanje… Hvala bogu je do obeh zadevščin še toliko koncertov za pofotkat, da se mi ne sanja kje bom vzel , kupil, ukradel, izposodil ves tako potreben ČAS.

SA tour 2009!