SONATA PHOTOGRAPHICA

Pisalo se je menda neko leto kmalu po 1980, ko je v Ljublajno tiho prišla skupinica Bosancev, za katere je Jonas rekel nekaj v stilu: Kurc jih gleda nič ne bo, gremo raje nekam na pir (povzeto prosto po Prešernu in ni njegov citat). Danes  za temi Bosanci  stoji horda ljudi, ki jih je oboževala, se z nijimi smejala, jokala, doživljala prve ljubezni, se ga pošteno nalila, rjovela besedila, ki še danes tako fino pašejo….

Plavi orkestar so ti Bosanci! Za njimi so (25.5 je še Zagreb) trije od štirih koncertov, ki so dejansko ogrevanje za veliko jesensko turnejo, ko se vračajo na velike odre. Tokratni koncept je bil pisan na kožo pravih oboževalcev, ki so morali za zelo omejeno število kart res hitro reagirati, kajti koncerti niso bili medijsko nič kaj promovirani. Mali klubi, mala izbrana publika, nekaj melega PRESS “golazni” in to je bilo to. Za doživeti jih zelo neposredno od blizu čista “desetka”.

Sandi je kriv za to, da sem bil zraven na ta nepozaben večer! Naj omenim, da je to definitivno fotograf, ki ima največ fotografij Plavega orkestra na svetu in obenem veliko dobrih, predvsem pa je tistega materijala veliko, ki se ga ne vidi na odru…

Večer se je začel z napovedjo  “NO COMMENT” blogerja…

Nato pa je takoj ob prvem taktu počilo! Vse je pelo, skakalo in bilo eno z bendom. Vročina v mali dvoranici Galerije ŠKUC je bila neznosna in prebijanje s foto kramo skozi to goščo teles je bila prava kalvarija.

Danes je vsak medij! In na tem mestu pravim: HVALA BOGU ZA PROPAD GLASBENE INDUSTRIJE, KAJTI ZARADI TEGA JE SEDAJ TOLIKO DOBRIH KONCERTOV. Ma ni več penezov od prodaje predragih CD-jev, je  treba na oder, tam pa preživijo le dobri.

In tale “dečko” je še vedno zelo IN, sploh glede na vreščanje ženskega dela publike.

BELIVERS!!!

Saša Zalepugin v oblakih…

Loša van den Plavi.

Pa še enkrat on. Čera 1 in 2 pa v bunkerju, tako da ona dva pa “next time”.