SONATA PHOTOGRAPHICA

Ker se mi ne da kaj dost pisat (v glavi pa enormno enih idej) sem se odločil da tudi danes napopam le eno dve fotki in to je to… Jutri, morda nocoj, morda nikoli, pa kaj več, heheh

MOONSPELL super portugalski prispevek k metal sceni!

Tja se je šlo uradno zaradi tehle, ki jih na fotki sploh ni, hahah (Cradle of filth). Banda je tako obskurna in meni zvočno mimo, da je joj…ampak za fotkat pa fino, boste vidli…

Meni zmagoviti bend večera pa TURISAS! Finci, žurerji, predvsem pa zelo fajn muzičisti…

Kot rečeno: PRIDE ŠE VEČ TEGA…. KMALU

Samo toliko da se ve, da smo živi in celi prevozili nekaj 100 km.Obiskali BACKSTAGE, ki je res lušten plac za koncerte in ostale fine stvari, ki pašejo zraven.

Muzika krasna… v bistvu presenečenje je bilo strašno, saj sam ocenjujem bende šele potem, ko jih slišim v živo. DELAIN so definitivno vredni obiska in komaj čakam, da se zmenimo kaj pametnega, saj v SLO še niso gostovali.

Pupa (Charlotte Wessels ) luštna ko vrag, muzika tudi, ostala banda pa dela da je joj. Se je splačalo, več pa verjetno  jutri…..

Ps. Zvečer pa v Zagreb na malo manj milozvočno muziko, hahaha…

Nikončki so ena taka hudo hitra žvau, znana po tem da na leto samo v Sloveniji požre med 10 in 20 ljudi. Odraslih primerkov seveda…

Najraje se skrivajo na obrobju gozdov, kjer je veliko sprehajalnih poti in s tem povezan povečan obisk užitnik odraslih primerkov človeške vrste.

Najbolj uživajo kadar dežuje, saj jim vlaga nenormalno ugaja…

Groza, ko sem zagledal prvega Nikončka, je bila nepopisna.

Ko pa se je namenil nadme, sem jo jadrno ucvrl stran…

Pomiril sem se šele daleč stran sredi travnika, kjer pa me je postalo zopet malo strah, ko sem si začel v mislih sestavljat podobo krvoločnega Canončka.

Dan kot je današnji; deževen, hladen, vlažen, blaten, dolgočasen, zaspan…., je FANTASTIČEN  za gozdne prebivalce in posledično tudi zame. Ker v takšnem dnevu kakršen je trenutno v hosti ni nobenega trimčkarja, gobarja, mamce, ki se sprehaja in naglas moli (takšna mi je splašila žvad pred dobrim tednom. Resno!! Hahah) ali pa pasjeljubcev…   Se pravi en sam ljubi mir. Mokro listje na sicer blatni zemlji prav lepo duši korake, kapljanje dežja pa preglasi še tisto malo šumenja oblačil. Torej če se še premikaš s hitrostjo ostarelega polža, je uspešen foto lov skoraj da zagotovljen…

Kot vedno je namen v objektiv ujeti kaj večjega, ampak prve doze adrenalina ( ja, čuden sem, ja….) pa lahko sproščam že na ptičurinah, pa še malce preverim nastavitve na aparatu…

Srne bodo v kratkem dobile nove lepe, lahke, poletne plaščke, ker pa se trenutno še vedno sprehajajo v starih , “ofucanih” zimskih so prav neverjetno sramežljive.

Ampak čakal sem pa itak le tegale in ko me je opazil, mu ni bilo popolnoma nič jasno, kaj naj bi tisto črno/zelen stvor, ki se ne premakne niti za ped, pravzaprav bil.

Je pa prav lep, a ne…

Na klic svojih dragih dam ( ja frajar jih ima več) se je odzval tako kot se šika; s prav lepim: “Da, draga!”  Jaz sem se pa počasi pobral domov sušit.

Se plazim potiho k njej a ko pridem blizu mi uide… Kako znano! In zato sledi takojšnenj preobrat in grem na tičice:

Ta je predaleč in še skrita…

Ta je samo predaleč, a lepa…

Te predobro kamuflirana in tudi predaleč.

Vmes je voda, zato predaleč!

Dogčas in to spet daleč…

Enostavno je vse predaleč, zato za dolgčas, ki ste mu sledili do sem dol, za odkup podarjam eno res fino stvar, ki pa mi jo je razkril deklič z res širokim glasbenim okusom…. THENK’S